Eh

Neverjetno, na kakšen lep dan moram v Ljubljano. Kr skujala bi se.

Pride tak dan

Da spet ne vem kaj bi sama s sabo. In se mi podre sistem. Z migrenami in vnetji. Pa ležim ob zaprti knjigi, že dve uri se pripravljam na branje. In gre tak dan. Z zadnjič obrnjenim ključem v vratih, mehko blazino in tvojimi rokami. Jutri se zbujam z nasmehom.

Čez tisoč let, ko bomo zvezdni prah, bodo naša srca imuna na strah

Sneg je in zganjam romantiko!