I just want you to know

 

 

 

I'll be there when you'll be falling low.



 

Dolga potovanja, še daljši seznami obveznih stvari, kupi nespakirane prtljage po sobi in požrti živci

Ne grem se več. Poleg tega, da sama ne vem več kje se me drži glava in kaj vse moram še uredit preden v sredo sedem na letalo in se odpeljem tisoče kilometrov stran, ob strani stojijo mati in vsake pet minut lajajo česa vsega še nisem storila, kako mi bo zmanjkalo časa in kaj se sploh grem. Za piko na i moji mandlji spet protestirajo in otekajo, da sem ostala doma in ne uspem zapolniti dnevne doze nikotina.

Itak se zadnjih pet minut najde tisoč problemov, ki jih morava čimuspešneje rešiti, po čimhitrejšem postopku. Najbolje bo da vstanem in danes pokupčkam oblačila do konca, se prijavim na faks, napišem pooblastila, pokličem svojo ginekologinjo in se predvsem neham smilit sama sebi. Preveč porabim za razmišljanje kaj bo čez en mesec. Najela bom nekoga ki me bo močno brcnil v rit vsakič ko se bom ustavila in zamislila.

V dvoje

Rabla sm tak večer. Brez ljudi, brez glasov, samo deka, ogenj, voda pa grozljivo nebo pred nevihto. In topla postelja, po tem ko se je začel zlivat.

Deset dni, bejba.

 

Push my back against the wall and catch me, if I fall

 

If I fall.

Miš, vse bo okej, boš vidla:)

And I fell heavy into your arms

 

 

Še vedno ne verjamem da čez 14 dni odhajam. Stran od vsega, skoraj najdalj kar je mogoče. Pa me grize da bi kar ostala doma. Ne ne, ne bi ostala. Pridem nazaj, en mesec se ne bo poznal?

And I will wait for you.

Trikrat bom zamežikala da preženem praznino, pa bom nazaj.

"Rd te mam."

Tisoč stvari moram še zrihtat. Čas me preganja, kot vedno. In prazna, mrzla postelja, ko je blo včerej treba zaspat.

Jedina

In ko večer dviga meglo zagorelo bo

Bi rada spočela v dežju?

Too much love will kill you

Just as sure as none at all. It'll drain the power that's in you, make you plead and scream and crawl.
And the pain will make you crazy you're the victim of your crime.
Too much love will kill you.
Every time.

Preveč težko zaspim sama.

Welcome to the future

Js bi rada beležila trenutke. Tko, da si jih lahko kasneje miljonkrat predvajam v glavi z vsemi občutki, z vsemi mislimi in osebami. Vsakič si rečem da si jih bom zapomnila, pa vedno nežno spolzijo stran. Zapomnim si le praznega dogodka in tega, da sem si rekla, da si moram to pa do trenutka in misli natančno zapomniti. Tut tega dons ne bom mogla ulovit. https://www.youtube.com/watch?v=iwKht1_SyXU To spada zraven današnjega. Pa Rok, razmajan kombi, prešvicana koža, veter v laseh, zadnji sončni žarki in prijetna utrujenost. In trenutno najlepše počitnice v življenju.

Razmišljala sem tudi o pismu, sebi, ko me bodo leta spremenila. Da si zabeležim par stvari. Da se bom spomnila, kako brezskrbno poletje sem imela. Da bom ozmerjala odraslega v sebi in si povedala kako bi se zdaj zgražala nad svojimi dejanji. In da si povem, kako moram bit zaljubljena.

Paranoja

Zarad jebenih hormonov, enkrat na mesec. Včerej so se mi v službi trikrat iznenada zlile solze po licih. Najbolj neumno je, da vem zakaj, zakaj si ustvarjam neumne scenarije v glavi, da vem da sem trapasta in da nič od tega ni res, da je vse samo v moji glavi zaradi hormonov, pa je še zmeraj isto. Strah me je vsega, jezna sem na cel svet, užaljena, žalostna, paranoična, sama. Sej jutri bo kul, jutri bo svet spet lepši, samo da se začne.:D