Še zmerej ne verjamem čisto. Še poslovit se grem, pa se stiskat celo noč, ker spat verjetno ne bom mogla.
Želim si samo srečno in predvsem zdravo pot, pa da mehur neha protestirat.
torek, 3. september 2013
ponedeljek, 2. september 2013
Živčna?
Sej zdej sm pa že lahko mal. Samo da mi bo ratal spat, to je najbolj pomembno. Na zadnjo noč pa itak ne računam. Nemaram poslavljanj drgač. Ker ponavad jokam, itak, čustvena za tri. Jokam ker sm jezna. Jokam zarad groznih zgodb. Jokam zarad globoke žalosti v pesmih. Jokam zarad Cankarjeve mame, ker kar čutim kako se je počutila. In jokam na tujih pogrebih, pogrebih ljudi, za katere prvič slišim. Zakaj pol nebi jokala še pri poslavljanjih?:D
Zamujam drugač, na kosilo/večerjo.
nedelja, 1. september 2013
Sam spat!
Iz evforije v melanholijo. Bam. Prokleta kemija. Ne sej je u izi. Sam o koncih se sprašujem, tko, dost bedno, samo bo itak jutri vse v redu:) Pa mal zatavam na različne konce sam me ne žalosti nekej preveč, ker vem zakaj je tako.
A zdej že lahko odštevam? Še dva dni + zaključek današnjega.
Naročite se na:
Komentarji (Atom)