Sej zdej sm pa že lahko mal. Samo da mi bo ratal spat, to je najbolj pomembno. Na zadnjo noč pa itak ne računam. Nemaram poslavljanj drgač. Ker ponavad jokam, itak, čustvena za tri. Jokam ker sm jezna. Jokam zarad groznih zgodb. Jokam zarad globoke žalosti v pesmih. Jokam zarad Cankarjeve mame, ker kar čutim kako se je počutila. In jokam na tujih pogrebih, pogrebih ljudi, za katere prvič slišim. Zakaj pol nebi jokala še pri poslavljanjih?:D
Zamujam drugač, na kosilo/večerjo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar