Strahovit tresak zapara zrak čak i iskre poletješe u mrak.
Če bi znala. Če bi znala bi lahko odstranila svoj obrambni ščit in se spustila v nekaj lepega. Lahko bi zamenjala del sebe, se razdajala. Pogledala v oči brez sramu in strmela v tujo črnino. Tako pa umikam pogled in se skrivam v vrat. Ohranjam distanco, sej veš. Ščitim se, da ne bi bolelo.
Pa ne znam drugače.
"Od zdej naprej perete pa kuhate sami, tut praške bom pobrala."
Ni problema, manj komunikacije, manj požrtih živcev.
Zunej pa pomlad. :)
Pisava je težko berljiva, pa kaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar